Kakšna je povezava med energetskim prehodom in sistemi za upravljanje z energijo?

Leta 2015 je v Parizu potekala globalna podnebna konferenca COP 21. Podpisan je bil mednarodni sporazum, katerega cilj je omejitev globalnega segrevanja do konca tega stoletja na 2 °C.

Sledil je COP26, podnebna konferenca v Glasgowu, ki je potekala 2021. Njen glavni sklep je bila potrditev zavezanosti k doseganju ogljične nevtralnosti do leta 2050.

Za doseganje ogljične nevtralnosti in posledično omejitve globalnega segrevanja bo potreben energetski prehod. To bo premik od uporabe energentov, ki temeljijo na fosilnih gorivih na tiste energente, ki proizvajajo zelo omejene oz. nične emisije ogljika.

Blaginja in varnost Evropske unije sta odvisni od stabilne in zadostne oskrbe z energijo. Dejstvo, da državljani večine držav članic po naftni krizi v 70-ih letih prejšnjega stoletja niso doživeli dolgotrajnih motenj v oskrbi z energijo, je dokaz uspešnosti držav članic in EU pri zagotavljanju energije. Sedaj pa bo potrebno razogljičenje proizvodnje električne energije. To pomeni odmik od električne energije, ki je proizvedena iz fosilnih goriv v smer energije proizvedene iz obnovljivih virov.

Več o tem na: https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal/energy-and-green-deal_sl

Za to bo potreben razvoj novih tehnologij, kot so:

• shranjevanje energije
• elektrifikacija sektorjev (promet, HVAC)
• digitalizacija.

Ključno vlogo pa bodo odigrale politike EU za povečevanje energetske učinkovitosti. Za to pa bo potrebna razširjena uporaba sistemov za upravljanje z energijo.

Vloga sistemov upravljanja z energijo (EMS) v energetskem prehodu.

Eden od glavnih stebrov sodobnega gospodarstva je nemotena oskrba z energijo po razumni ceni. Trenutno proizvodnja energije temelji predvsem na neobnovljivih virih energije, ki postajajo vse dražji. To povečanje stroškov energije posledično vodi podjetja v dražjo proizvodnjo blaga,višje stroške energije za lastnike/najmenike stavb.

Zato je jasno, da EMS (in energetska učinkovitost) nista zelo pomembna le za okolje, temveč tudi za trajnostno in ekonomsko vzdržno  proizvodnjo v proizvodnih podjetjih ter za sprejemljive stroške energije za lastnike/najemnike stavb.

Sistemi za upravljanje z energijo izboljšujejo energetsko učinkovitost in povečujejo stopnjo porabe obnovljivih virov energije.

Sistemi za upravljanje z energijo lahko olajšajo izvedbo naslednje faze energetskega prehoda, ki bo zahteval fleksibilnost od tovarn in zgradb za prilagajanje porabe energije bolj nestanovitnim vzorcem proizvodnje iz obnovljivih virov energije ali razpoložljivi energiji iz sistemov za shranjevanje.

Čeprav je končni cilj energetskega prehoda prehod na obnovljive vire energije, je treba kratkoročno zagotoviti stabilnost oskrbe z energijo.

Ne gre le za funkcionalno orodje za energetskega menedžerja, pač pa vseh deležnikov, ki se ukvarjajo s trajnostjo. Je kritično sredstvo, ki ga uporablja celotna organizacija za obvladovanje izzivov energetske tranzicije.

Vsi v podjetju imajo vpliv na porabo energije: od zaposlenega, ki nadzoruje delovanje klimatske napravo v svoji pisarni, do vodje obrata, ki se odloči za spremembo industrijskega procesa do nabavnega oddelka, ki da je prednost rešitvam, ki so energetsko najboljše.

Kot potrditev pomembnosti energetskega monitoringa je evropska direktiva o energetski učinkovitosti (EPBD) navaja certificirane sisteme upravljanja z energijo (kot je ISO 50001) kot edino možnost za izpolnjevanje obveznosti energetskih pregledov za vsa podjetja z letno porabo nad 100 TJ in kot potrditev njihovega pomena.

Zagotavljanje energetske učinkovitosti je seštevek malih korakov, na dnevni bazi, usmerjenih v isto smer. Najpomembneje pa je, da so
usklajeni, saj Ie tako vodijo do želenaga rezultata.

1. V prvem koraku se izvede načrtovanje. Načrtovanje energetskega pregleda in definiranje ciljev in korakov potrebnih za njihovo doseganje.
2. Drugi korak je izvajanje ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti.
3. Tretji korak je vrednotenje doseženih rezultatov in popravki strategije.
4. Četrti korak je stalno ponavljanje učinkovitih ukrepov in dobrih praks. Na dolgi rok tako dobimo trajno znižanje porabe energije.